V prvih sončnih dneh lahko opazimo letati kar nekaj vrst metuljev, nekateri se predramijo iz svojih zimskih skrivališč kot odrasli metulji, drugi so prezimili v stadiju jajčeca, gosenice ali bube in nadaljujejo svoj razvoj v spomladanskih dneh. Med prvimi se iz bub izležejo tudi petelinčki.
Petelinček (Zerynthia polyxena) je dnevni metulj iz družine lastovičarjev. Odrasli metulji se pojavljajo v eni generaciji od aprila do junija. Samice odlagajo jajčeca na različne vrste podraščcev (Aristolochia sp.), ki so hranilna rastlina gosenic. Podraščci gosenicam zagotavljajo strupene snovi, ki se prenesejo tudi na odrasle metulje, zaradi česar postanejo neokusni plenilcem. Dobra strategija obrambe pred plenilci pa ima svojo ceno, saj se zaradi odvisnosti od rastišča podraščcev vrsta težje prilagaja spremembam v okolju.
Petelinček je pri nas zavarovana vrsta, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije kot ranljiva vrsta. V osrednjem in severovzhodnem delu države je takšno stanje predvsem posledica zmanjšanja primernega življenjskega okolja. Lokalna izumrtja so pogosto povezana z intenziviranjem kmetijstva in uporabe pesticidov. Vrsta je zavarovana tudi v sklopu Bernske konvencije in navedena v prilogi IV Direktive o habitatih, kar pomeni, da jo mora država strogo varovati.
Kako ga prepoznamo?
Gre za srednje velikega metulja z bledo-rumenimi krili in opaznim vzorcem temno rjavih do črnih lis in črtastih vzorcev. Na robu zadnjih kril se vzorci dopolnjujejo z rdečimi pegami, kjer lahko opazimo še zabrisane risbe svetlo modrih očesc. Valovit vzorec vzdolž zunanjega roba kril daje krilom nazobčan videz. Na spodnji strani kril in ob straneh telesa pa se črtasti vzorec preliva v temno rdečo barvo.
Kje lahko petelinčka opazujemo?
Petelinček je toploljubna vrsta, ki se nahaja predvsem v nižinskih delih in ne tako pogosto v montanskem pasu. V osrednjem delu Slovenije je precej lokalno razširjen, pogostejši je na Primorskem, na obronkih Vipavske doline, Krasa, v Goriških brdih in Brkinih. Vrsta se zadržuje na bolj vlažnih, delno zaraščenih travnikih in presvetljenih listnatih gozdovih, kjer raste podraščec.
Sporocivrsto.si
Če opazite petelinčka, ga fotografirajte in vnesite podatek v portal SporociVrsto.si, ki je dostopen tudi prek mobilnih naprav. Tako lahko podatek enostavno vnesete kar med sprehodom v naravi. Veseli bomo vaših opažanj!
Avtorica besedila: Anja Kržič, ZRSVN
Fotografija: Petelinček (Zerynthia polyxena), Primož Glogovčan ZRSVN