V primerjavi z običajnimi tropskimi orhidejami, zlasti tistimi, ki jih gojimo doma, se zdi, da v Evropi domorodnih orhidej v naravi ne najdemo. Kljub temu, da so evropske orhideje majhne in posledično manj opazne, pa ni veliko rastlin, ki bi bile tako podrobno preučevane. Družino orhidej imenujemo tudi kukavičevke, kar je mnogim bolj poznan izraz, ki prikliče videz naših avtohtonih orhidej. Izjema je lepi čeveljc, ki se po velikosti in obliki primerja s tropskimi orhidejami. Najdemo pa ga tudi na slovenskih tleh. 

Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) je naša največja orhideja. Ime »čeveljc« je poimenovano  po vrečasto oblikovanem delu cveta - medeni ustni. Medena ustna te orhideje je past za opraševalce, vendar za vabo ne nudi nobenega hranila. Žuželko privabi s cvetnimi strukturami, ki so lažni vodniki do nektarja, hkrati pa jih privabijo tudi z vonjem, ki simulira feromone žuželk. Ko opraševalec pade v ustno, se ne more pomikati po gladkih notranjih stenah, iz pasti se lahko reši le po eni poti, ki pa omogoča oprašitev cveta.  

Lepi čeveljc je redka rastlina, ki ji ustrezajo višje lege s polsenčnimi rastišči na karbonatnih tleh. Kot ostale orhideje in večina naravnih zelišč, ima tudi lepi čeveljc majhne potrebe po hranilih in ne more tekmovati s hitro rastočimi pleveli ali pobeglimi rastlinami iz različnih kultur, ki hitro vdirajo v takšna s hranili obogatena okolja. Poleg kemičnih herbicidov in gnojil je vrsta ogrožena tudi zaradi prekomernega trganja in ruvanja rastline, dodatnega zasneževanja na območjih smučišč ter opuščanja mozaične rabe krajine, saj se njegova rastišča zarastejo z visokim steblikovjem in grmovjem, kjer jim  popolna zastrtost ne ustreza. V Sloveniji je lepi čeveljc ranljiva vrsta in zavarovana tako kot ostale vrste orhidej. Varovana je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, zato je ni dovoljeno poškodovati ali odnašati z naravnega rastišča. Je tudi kvalifikacijska vrsta za določitev posebnih varstvenih območij Natura 2000 ter na seznamu Bernske konvencije. 

Kako prepoznamo lepi čeveljc? 

Lepi čeveljc ob cvetenju ne moremo zamenjati za drugo vrsto, saj ima značilno oblikovan in obarvan cvet. Medena ustna je živo rumena, velika 3 do 4 cm in razločno vrečasto oblikovana, preostali listi cvetnega odevala so rdečerjavi in postopno zoženi v do 5 cm dolgo konico. Orhideja zraste od 20 do 80 cm in ima eno steblo z 2 do 4 listi, ki so jajčaste do jajčasto suličaste oblike. Proti vrhu stebla ima na kratkem peclju nameščena 1 ali 2 cvetova. 

Kje in kdaj lahko vrsto opazimo? 

Lepi čeveljc uspeva v svetlih gozdovih in na robovih gozdov montanskega pasu. Ustrezajo mu zmerno suha polsenčna rastišča. Na sončnih rastiščih uspeva na pustih, suhih tleh, v bolj senčnih predelih pa na svežih, s hranili bogatejših tleh. V Sloveniji najpogosteje uspeva v bukovih in mešanih gozdovih (bukev, jelka, smreka, macesen) ter v smrekovju in med višjimi legami ruševja. Cvetenje lahko spremljamo od konca maja do konca junija, v višjih legah pa vse do začetka julija. 

Sodelujte s portalom Sporocivrsto.si! 

Če opazite lepi čeveljc v naravi, ga fotografirajte in podatek vnesite v portal SporociVrsto.si, ki je dostopen tudi prek mobilnih naprav. Vaši podatki bodo prispevali pri raziskovanju razširjenosti vrst v Sloveniji. 

Avtorica besedila: Anja Kržič, ZRSVN 

Fotografija: Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), Martin Vernik, ZRSVN