Tako majhna in zaradi svoje varovalne barve težko opazna, pa vendar najglasnejša med našimi brezrepimi dvoživkami (žabami), to je zelena rega. Samci med oglašanjem močno napihujejo svoj zvočni mehur, zbor samcev pa je tako glasen, da ga je mogoče slišati tudi kilometre daleč. Njihovo glasno petje je namenjeno parjenju, saj samice izbirajo partnerja glede na njegov trud in način klicanja. Izkaže se tako, da je čim več zaporednih noči prisoten v pevskem zboru z drugimi samci. Pogostejše klicanje na mrestišču pa dosega večjo uspešnost parjenja. 

Zelena rega (Hyla arborea) je v Sloveniji edina vrsta od šestih iz rodu reg (Hyla), ki so poznane na območju Evrope. Dvoživke so še posebej občutljive na izgubo življenjskega okolja, saj večina vrst v različnih delih leta in/ali življenjskega cikla uporablja tako vodne kot kopenske habitate. Zelena rega je ranljiva tudi za spremembe kakovosti vode. Onesnaževanje vode s pesticidi, gnojili in komunalnimi odplakami je ena največjih groženj vrsti, prav tako izsuševanje vodnih okolij in vnos rib v vodna telesa, ki aktivno plenijo ikre in ličinke. V Sloveniji je zelena rega uvrščena na rdeči seznami kot ranljiva vrsta, zavarovana pa je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Bernsko konvencijo in Direktivo o habitatih, kar zajema strogo varovanje vrste. 

Kako prepoznamo zeleno rego? 

Zelena rega, ki je prepoznavna po živo zeleni barvi in gladki svetleči koži, doseže velikost od 3 do 5 cm, samice pa so navadno večje od samcev. Ima majhno glavo z velikimi izbuljenimi očmi in vodoravnimi ovalnimi zenicami ter majhen okrogel bobnič in ozko temno rjavo progo, ki se razteza od nosnic preko oči in bobniča vzdolž bokov. Trebuh in grlo sta belkasta pri samicah, medtem ko je grlo samcev rumeno bronaste barve. Zvočni mehur samcev se v ohlapnem stanju razvleče v prečne gube in daje temnejšo obarvanost, po kateri jih lahko ločimo od samic. Okrogle oprijemalne blazinice na konicah prstov zelenim regam omogočajo spretno plezanje po vejah, listih grmov, dreves ali trstičja in podobnih visokih rastlin. 

Kje in kdaj lahko vrsto opazimo? 

V Slovenji je zelena rega splošno razširjena do nadmorske višine 800 m. Odrasle živali se večji del leta zadržujejo na gozdnih obronkih, mejicah in travnikih z višjo vegetacijo. V obdobju parjenja od aprila do junija se zbirajo v manjših mlakah z veliko vodnega rastlinja in brez prisotnosti rib. Zelena rega je večinoma aktivna podnevi, toda njeno oglašanje in parjenje sta najintenzivnejša po sončnem zahodu. V obdobju parjenja samci privabljajo samice z glasnim regljanjem in se v tem času na mrestiščih zadržujejo dalj časa, lahko pa obiščejo več mrestišč. Samica se v vodi zadržuje le v času parjenja in odlaganja mresta.  

Sodelujte s portalom Sporocivrsto.si! 

Če v naravi opazite zeleno rego, jo lahko fotografirate in podatek vnesete v portal SporociVrsto.si, ki je dostopen tudi prek mobilnih naprav. Vaši podatki bodo prispevali k boljšemu poznavanju razširjenosti vrst v Sloveniji. 

Avtorica besedila: Anja Kržič, ZRSVN 

Fotografija: Zelena rega (Hyla arborea), Tina Belej, ZRSVN