Ste vedeli, da polži predstavljajo okoli 80% vseh danes živečih mehkužcev? Ali to, da so edina skupina mehkužcev, ki je osvojila kopno in poseljuje mnoga različna življenjska okolja, od nižin do visokogorij? Polži so največja in zelo raznolika skupina mehkužcev, ki jih po številčnosti in raznovrstnosti presegajo le še žuželke. Na kopnem so nam poznani predvsem polži s hišico in tisti brez nje, lazarji in slinarji. Zanimivo je, da imajo polži izjemno razvit občutek za orientacijo in dobro razvite receptorje za okus. 

Čeprav polži naseljujejo mnoga različna okolja, se najpogosteje srečujemo z njimi na svojih vrtovih, kjer niso ravno najbolj zaželeni. Še posebej moteči so lazarji in slinarji, saj lahko v enem dnevu pojedo hrane za polovico svoje teže. Nasprotno pa sorodni polži s hišico niso tako problematični za naš vrtni pridelek. Eden izmed njih je veliki vrtni polž.

Veliki vrtni polž (Helix pomatia) pripada družini velikih polžev (Helicidae). Potrebuje vlažen življenjski prostor z blagimi temperaturami, ne prenese močnega dežja in neposredne sončne svetlobe. V zimskem času ali ob neugodnih razmerah, kot je suša, se popolnoma umakne v lupino in izloči sluzasto prevleko, imenovano epifragma, ki zapre odprtino lupine in se tako zavaruje pred zmrzaljo ali izsušitvijo. Poleg vrtov, vinogradov, mejic in parkov, ga pogosto najdemo tudi v gozdovih ali ob gozdnih robovih. 

Prehranjuje se z rastlinami, ki jih strga s posebnim organom, imenovanim radula. Veliki vrtni polž je plen za mnoge večje živali, kot so ptice, ježi, plazilci in drugi. Ko je še v razvoju, pa je plen tudi za nevretenčarske skupine, na primer večjim hroščem in strigam, zato so polži zelo pomemben člen prehranjevalnega spleta. Veliki vrtni polž je užitna vrsta polžev tudi za ljudi. Zaradi velikega povpraševanja v preteklosti je njegova razširjenost v naravnih habitatih upadla, saj ima vrsta počasen razvoj in dolg generacijski čas. Danes pri nas ni ogrožen, vendar ostaja na Rdečem seznamu v  kategoriji O1, kar pomeni, da vrsta ni več ogrožena, vendar obstaja možnost ponovne ogroženosti. V večjem delu Evrope je vrsta oziroma njen habitat zaščiten v okviru Habitatne direktive in Bernske konvencije. 

Kako ga prepoznamo? 

Velikega vrtnega polža je težko zamenjati z drugimi vrstami polžev. Ima sivo in močno izbrazdano telo ter svetle tipalke na glavi. Njegova hišica je visoka približno 3 do 4,5 cm, je rumenorjava do temnorjava s temnejšimi, a neizrazitimi pasovi med zavoji, vrhnji zavoji pa so pogosto sprano beli. Hišica je zgrajena iz apnenca in dobro varuje polža pred zunanjimi vplivi, na njej pa  je 4 do 5  rahlo izbrazdanih zavojev.  

Kje in kdaj ga lahko opazimo? 

Razširjen je po vsej Sloveniji. Navadno naseljuje nižje ležeča apnenčasta območja, najdemo pa ga lahko tudi v visokogorju do približno 1800 m nadmorske višine. Videli ga bomo lahko od pozne pomladi do zgodnje jeseni, v zimskem času pa si izkoplje luknjo v tla, se umakne v hišico in v njej hibernira. 

Sporocivrsto.si 

Če opazite velikega vrtnega polža, ga fotografirajte in vnesite podatek na spletno stran SporociVrsto.si, ki deluje tudi na mobilnih napravah. Tako lahko podatek enostavno vnesete kar med sprehodom v naravi. Vaši vpisani podatki pa nam bodo prispevali k boljšemu poznavanju razširjenosti te vrste. 

Avtorica besedila: Anja Kržič, ZRSVN 

Foto: Veliki vrtni polž (Helix pomatia), Klavdija Šuen, ZRSVN